Moj način dela

Pri svojem delu izhajam iz razumevanja, da se človekovo doživljanje vedno oblikuje v prepletu telesa, čustev, misli, pomenov in odnosa. Nobena od teh razsežnosti ne obstaja ločeno: telo nosi sledi življenjskih izkušenj, odnosi jih soustvarjajo, pomen pa določa, kako jih živimo in ponotranjimo.

Notranje doživljanje se izraža v dihu, napetostih, drži, tonu glasu, gibanju, ritmu in v načinu, kako vstopamo v bližino ali se iz nje umikamo. Telo je živ spomin – v njem so shranjene sledi zgodnjih odnosov, preživetvenih strategij, ranljivosti in neizrečenih zgodb, pa tudi potenciali za regulacijo, povezanost, ustvarjalnost in spremembo. Vendar samo delo s telesom ni dovolj. Sprememba se lahko zgodi v varnem terapevtskem odnosu, kjer občutke postopoma razumemo ter jim damo nov pomen.

Pri delu zato povezujem somatske in relacijske terapevtske pristope. Somatsko delo omogoča stik z globljimi, pogosto še neubesedenimi plastmi izkušnje, relacijski okvir pa ustvarja varno polje, v katerem lahko te izkušnje začnemo razumeti. Terapija ni usmerjena zgolj v zmanjševanje simptomov, temveč v postopno razširjanje notranje zmožnosti za čutenje, refleksijo, izbiro in odgovorno delovanje. Telo ima pri tem posebno vlogo – ne kot nekaj, kar moramo popraviti, temveč kot živ, odnosni prostor, kjer se pretekle izkušnje, prilagoditve in nezavedni vzorci srečujejo s tem, kar se dogaja zdaj.

Proces poteka postopno in v tempu posameznika, pri čemer se spremembe oblikujejo iz pozornega spremljanja telesnih občutkov, čustvenih odzivov, misli in odnosne dinamike. Kadar je to smiselno, se terapevtsko delo lahko dopolni s kraniosakralno resonanco, ki podpira umirjanje živčnega sistema ter vzpostavljanje večje notranje stabilnosti in ravnovesja.