Somatsko in relacijsko svetovanje

V središču mojega pristopa je razumevanje, da se naš notranji svet izraža skozi telo – v dihu, napetostih, tonu glasu, drži, dotiku. Telo ni le posoda za izkušnje, temveč njihov živ spomin in prostor, kjer se shranjujejo neizrečene zgodbe, obrambni vzorci in sledi travm, pa tudi vitalnost, ustvarjalnost in modrost.

Ko se telesu in notranjemu doživljanju približamo s spoštljivo prisotnostjo, se lahko začne proces samouravnavanja – postopno raztapljanje napetosti in vzpostavljanje občutka povezanosti, pretočnosti in varnosti. Somatsko zavedanje in dotik sta pri tem le vrata; bistvo je odnos, v katerem se živčni sistem lahko umiri, zaupa in začne prepoznavati, da je varno biti.

Delo poteka v prostoru sočutne prisotnosti, kjer se somatski pristopi (somatsko doživljanje, fokusing, somatska navezanost, kraniosakralna resonanca) prepletajo z relacijskimi modeli (NeuroAffective Relational Model – NARM, Learning Love). Skupaj ustvarjajo okvir, v katerem telo, čustva in misli postopoma vstopajo v dialog – brez prisile, v ritmu naravne živosti.

Osrednji del tega dela je zavedanje in postopno preseganje preživetvenih strategij, ki smo jih razvili kot način ohranjanja stika in varnosti, danes pa lahko omejujejo našo avtentičnost, živost in sposobnost pristnega odnosa. S postopnim prepoznavanjem teh avtomatizmov – kot so umikanje, nadzor, ugajanje, idealizacija ali odrezanost od občutkov – se odpira možnost izbire. Namesto da nas vodijo stare adaptacije, se lahko začnemo gibati iz bolj resničnega, pretočnega stika s seboj in z drugimi.

Včasih delo vključuje tudi somatski dotik kot obliko so-regulacije – dotik, ki ne popravljа, temveč posluša. Roke ne posegajo, temveč nudijo oporo, ki telesu in živčnemu sistemu omogoča, da se začne sam uravnavati in se organizira okrog občutka stika, opore in kontinuitete.

Ta proces ne prinaša hitrih rešitev ali čudežnih sprememb. Gre za pot postopnega vračanja k sebi – k večji prisotnosti, notranji svobodi in zmožnosti biti v stiku z drugimi in s svetom na bolj zavesten, sočuten in odgovoren način. Vsako srečanje je povabilo, da postanemo bolj prisotni v lastnem telesu, mehkejši v odnosih in bolj dejavni soustvarjalci skupnega prostora človečnosti.